ZIMSKE TEGOBE S KOŽO
/VSE O KOŽI 07
Suh zrak in mraz sta najslabše okolje za suho kožo. V prostorih, kjer se zrak umetno ogreva, se vlažnost precej zniža, kar povzroča dodatno izhlapevanje vode s površine kože, ustnic ter sluznic. Tudi nošnja neprimernih oblačil, zlasti volnenih, lahko dodatno draži sicer izsušeno in občutljivo kožo. Največje težave imajo posamezniki, ki že sicer trpijo zaradi suhe in še posebej občutljive kože. Tudi koža starejših ljudi je bolj suha kot v obdobju mladosti in srednjih let. Zato je zelo pomembno, da sami čim več pripomoremo k preprečevanju izsuševanja kože z redno in ustrezno nego kože.
Za suho kožo je na splošno značilno, da je v njeni povrhnjici znižana vsebnost maščob (ceramidov in prostih maščobnih kislin). Koža, ki je izsušena, je obenem tudi bolj občutljiva na kemijske in fizikalne vplive iz okolja. Tudi za okužbe je bolj dovzetna. Ko je koža izsušena, se na površini lušči, zateguje, pogosto se pojavijo tudi ekcemi in močno srbenje, tako da je neredko tudi razpokana do krvi. Njena zaščitna vloga je okvarjena, kar je razlog za dodatno izgubo vode.
Suha koža ne deluje prav nič privlačno, še posebej, kadar se prične luščiti, lahko povzroča tudi resno srbenje. Suhost kože sicer neposredno ne vodi k trajnemu nastanku gub. Če je koža izsušena, na njenem površju opažamo drobne nežne črte oziroma gubice. Rožena plast povrhnjice se stalno odstranjuje in obenem obnavlja, tako da povrhnje črtice oz gubice niso stalne.
VZROKI ZA SUHO KOŽO
- suha koža je lahko prirojena (kseroderma), lahko je posledica nekaterih bolezni ali jemanja nekaterih zdravi
- pomanjkanje D ali A vitamina
- poletna vročina in zimski mraz,
- prepogosto kopanje,
- predolgo namakanje v vodi,
- pozimi je lahko vzrok centralno ogrevanje, ki povzroča izjemno suh zrak v stanovanjih in ustanovah, kjer se otroci nahajajo,
- v poletnem času se to lahko zgodi tudi v klimatiziranih prostorih
- pretiravanje s telesno higieno (prepogosto umivanje, uporaba premočnih, neustreznih, dražečih čistilnih sredstev ali v preveliki količini),
- neprimerna nega
PREPREČEVANJE IZSUŠITVE KOŽE
- uporabljajte mastne in obenem tudi vlažilne kreme ali losijone,
- pijte nesladkane tekočine večkrat dnevno,
- uporabljajte kakovostne losjone ali kreme oziroma mazila, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov, vsebujejo pa naj dovolj maščob (idealni so petrolat, lanolin, rastlinska in živalska olja)
- ne tuširajte se s prevročo vodo, saj topla voda kožo še dodatno izsušuje kožo,
- izogibati se je potrebno prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi,
- pozimi naj bo vlaga v stanovanjih vsaj 50 %, ko greste ven, redno nosite rokavice, da se tudi koža na rokah zaščiti pred mrazom,
- izogibajte se oblačilom iz volne
- obraz, ustnice in roke zaščitite z nanosom mastne kreme, ki naj v primeru sončnih dni na smučiščih vsebuje tudi UV-filtre.
SODOBNA TERAPIJA SUHE KOŽE IN ZIMSKIH EKCEMOV Z VLAŽNIM OVOJEM (»wet-wrap« therapy)
Terapija z vlažnim ovojem sočasno hladi in učinkuje proti srbežu je še posebej primerna za otroke. V resnih študijah so dokazali, da s takšnim postopkom lahko zmanjšamo znake, povezane s suho kožo in atopijskim dermatitisom srednje do hude stopnje, za več kot 70%.
- Terapijo začnite s 15-20 min namakanjem v topli vodi, ki ji dodajte blago čistilno sredstvo iz lekarne
- Takoj po kopanju rahlo otrite kožo z brisačo, v prvih treh minutah namažite celotno telo s primernim negovalnim sredstvom (predpisanim s strani zdravnika ali nabavljenim v lekarni za nego suhe kože)
- Hitro se oblecite oz oblecite otroka v pižamo, ki ste jo pred tem namočili v toplo vodo in dobro oželi.
- Preko oblecite suho, nekoliko večjo pižamo. V takšni vlažni pižamici ostanite oz naj ostane otrok vsaj dve uri;
- Kadar so težave s suho kožo in ekcemom (atopijskim dermatitisom) zelo izražene, ponovite takšen postopek 2-3krat dnevno, več dni zapored.
Sočasno ne uporabljajte nobenih kortikosterodinih ali drugih zdravilnih krem oz mazil!